"Mama, ti si take barve kot čaj," mi je P povedal pri zajtrku. Ob turobnem vremenu in ne ravno svetli jedilnici ni bil daleč. Seveda ni mislil mene ampak mojo vijolično jopo :) To je potem primerjal še s kabino njegovega kamiona, pa si je premislil, ko sem prišla bližje. Kasneje je kabini približal tudi rdeče lego kocke in zadovoljno ugotavljal, da to pa je vse rdeče. Kot bi vedel, kaj sem pripravljala prejšnji večer ...
Tole sem imela v mislih že kaj nekaj časa, ampak sem očitno, poleg pobude, čakala tudi na opomin-e (prvi, drugi, klik na oba prosim).
Ker nimam testnih trakov za barve, sem si odprla "Drawing" dokument na Google Drive-u, naredila nekaj pravokotnikov in jih obarvala v zaporedne barve iz barvne palete. Potem sem tiskala (no, ne jaz, hvala :) ), rezala, lepila, plastificirala in še malo rezala. Pri zeleni sem zamočila, saj sem seštevala hruške in jabolka (=pravokotnik ni kvadrat in ni vseeno kako ga obrneš, šola za naslednjič). In kakor ne maram plastike, tako rada (ali še bolj) vse plastificiram. Obsedeno!
Na moje začudenje ni ušel, ko sem mu kazala, kako se dela s tem materialom. Modre kljukice, s katerimi je imel težave tudi kasneje, je najprej vse pripel k istemu kvadratu, nato pa še je poskušal in za šalo skompletiral rumene in rdeče/roza pare. Sta pa dve modri res podobni, še sama moram dobro pogledat. Potem je takoj preklopil in začel razmišljati, kako bi kaj zgradil iz tega, na primer streho. Sam je lepo pospravil, snel kljukice ter si kasneje tudi večkrat vzel. In ja, tudi gradit se da s tem ;)
 |
| V drugem poskusu ... |
Ni komentarjev
Objavite komentar