Imate tudi vi doma kakšno tako igračo za katero se zdi, da je otroci še kar niso prerasli, čeprav bi jo po vsej logiki že morali ? Naša je tale, Moji prvi geometrijski liki .
Knjigo Ustvarjalno leto , ki jo je napisala Sandra, avtorica bloga Navihančki , sem naročila že takoj v predprodaji. Idej za ustvarjanje in igro mi sicer ne primanjkuje, a se mi je zdela odlično darilo. Saj veste, za takrat, ko te kakšno vabilo preseneti in res ne želiš priti na rojstnodnevno praznovanje z vrečko sladkarij ali samo-da-je igrač. Ok, pa nujno sem morala vsaj maaalce pokukati vanjo ;) Potem, ko smo prvo knjigo podarili, sem naročila še dve in nobena od njiju ni več zapakirana ...
Naše junake smo poslali na misijo 008L3K in tudi tokrat so globoko zabredli - dobesedno. Zaradi zaupnosti podatkov, vam o misiji ne smem povedati ničesar, lahko pa vam pokažem, kako je izgledalo zadnje reševanje.
Ko bodo zrasli, ti moji fantiči, male roke ne bodo več iskale mojih dlani in se oklepale mojih nog. Ko bodo zrasli, me v spanju ne bodo več brcali v trebuh, si greli nog na mojem hrbtu, se grebli za moje blazine, odejo. Ko bodo zrasli, mi ne bodo več nosili travniških cvetk, ne bo več vsaka njihova risba zame. Ko bodo zrasli, njihovi prsti ne bodo več tako mehko zaobljeni, in šobice ne več tako ljubke. Ko bodo zrasli, ne bodo jokajoči padali v moj objem, iskali moje bližine in cel dan za mano klicali "mama!". Ko bodo zrasli, njihovi poljubi ne bodo več zame, njihove skrivnosti ne bodo več moje. Ko bodo zrasli, ne bom imela več zdravila za vsako bolezen, rešitve za vsako težavo. Ko bodo zrasli, bom vse popoldanske kave spila v miru in tišini ter pogrešala tisti "Še to mi preberi, mama!" Ko bodo zrasli, ne bodo več lezli v moje naročje, pojedli kreme iz mojega kosa torte, se brisali v moja oblačila. Ko bodo zrasli, se njihove hlače ne bodo v
