Pokrova majhni otroci še ne morejo odpreti in igra se konča, ko zmanjka paličic (ali pa jih v škatlo vstavita starejša brata). Po tem, ko me je bralka spraševala, če imam še kakšno škatlo adaptiranega mleka (žal nimam, dojim, dve sem imela izjemoma, leta nazaj), sem začela razmišljati o alternativah. V kuhinji sem našla skoraj prazno škatlico Solnega cveta (sicer sem imela tudi škatlice vroče čokolade, pa instant otroški čaj ... več živil se dobi v taki embalaži), jo izpraznila, pomila, jo oblekla v samolepilni kolaž, res ne maram etiket in napisov, ter po sili razmer na robovih tudi washi trak. Pokrov sem s križnim izvijačem nekajkrat preluknjala in škatlica je bila nared. Le ... le palčke je bilo treba skrajšati za slab centimeter. To sem naredila s kleščami, tistimi za ščipanje žice ter palčke na odrezanem koncu malo pobrusila.