Že veste v kaj boste za pusta oblekli otroke in sebe? Pri nas smo te dni pridni, šivamo, režemo, lepimo ... Letošnjih kostumov vam še ne pokažem, lahko pa vas spomnim na tiste iz preteklih let: Gasilec, prvič in drugič Kostum, ki sem se ga lotila že dvakrat. Prvič sem z washi in "power" trakovi opremila dežni kombinezon ... ... drugič sem predelala svojo staro jopo in trenerko. Čelado in gasilnik sem samo malce popravila. S kostumom sta se redno igrala, celo leto. Bacek Jon Dinozaver iz predelane jope in dodanim repom. Jopi sta do nedavnega redno nosila (uh, saj res, D-ju moram zamenjati s P-jevo) , pa tudi rep je bil pogosto v uporabi. P-ja smo prvo leto oblekli v Dopplerjev pojav . Majčko in hlače sem precej na pamet in zelo površno urezala iz moževih starih (tistih reklamnih) majic, črte pa narisala z barvo za tekstil. Saj ne rabim razlagat, da ni šlo za mojo idejo, a ne? ;) Eno leto sem zase naredila tudi rep in ušeska za miš
Nikoli več ne boš star skoraj tri . O tem razmišljam, ko te držim v naročju in ti božam lase. Ignoriram dejstvo, da že dolgo štrliš iz mojega naročja, tako in drugače. Premajhno je. Opazujem tvoje dolge in goste trepalnice. Prisežem, nisem še videla lepših. Potihem si želim, pa čeprav bi res že moral spati, da bi se še malo bolj razprle in bi se tvoje velike oči zazrle v moje, da bi se zasmejal po tvoje, strašno nalezljivo, tako iskreno in iz srca. Zastavil bi mi kakšno noro prikupno vprašanje in jaz bi se topila od sladkobe ... Počivaš na mojih rokah in jaz se ne spomnim od kdaj je moja roka prekratka, da bi držala tvoje speče telo ... Tukaj, meter stran sva se gugala v gugalniku in ti si zaspal še preden si nehal jesti. Naslonila sem te preko rame in te trepljala, da si podrl kupček, trepljala, da si se umiril .... kot to počnem zdaj (ah, ta kašelj ... ). Je že leto naokoli, odkar si nazadnje zgodaj zjutraj pribegnil v mojo posteljo, svojo glavo položil na mojo in tako še malo zaspal
Matematične palčke so ena izmed najbolj priljubljenih igrač v zadnjem času. Vedno vsaj ležijo naokoli. Ne uporabljamo jih zgolj za štetje - P rad preverja znanje številk (na eni strani so krogi, na drugi številke; če ni prepričan, da je prepoznal številko, prešteje kroge), jih zlaga v škatlo (in šteje do deset na različne načine), zgradi tako-kot-je-narisan-na-škatli zid, skupaj malo seštevava, preštevava, odštevava, zlagata jih kot običajne kocke, se mečujeta ... V bistvu je že zgolj pospravljanje eno samo seštevanje (zadnja fotografija)... Zelo mi je všeč tudi izdelava, kar se tiče kvalitete in proporcev (lažje pospravljanje za D-ja). Fanta je igrača očarala, mene pa presenetila. Še en zimzelen na naših policah ...
Po pomoti smo kupili res veliko malih, običajnih vžigalic. Za otroke rada uporabljam tiste malo večje (pri teh pa je bila večja samo škatla - ne vžigalice). Ker jih najbrž ne bomo pokurili v naslednjih n-letih, sem se odločila, da jih uporabimo za ustvarjanje in sicer z glino. Glino imamo že dolgo, morda dve leti. Takrat je bila še kar malo pretrda za naše male prstne, potem pa smo nekako pozabili nanjo. Ta čas je bila shranjena v plastični posodi, ki je približno enakih mer kot sam ( dvanajstkilogramski ) zavoj gline. Preden sem ga prvič odprla, sem si priskrbela plastično posodo, ki se dobro zapre, a hkrati ni prevelika, da se izognem nezaželenem sušenju. Uspelo mi je. Glina se je odlično ohranila. In kaj smo delali? P torto za dedija, dva sendviča, na koncu vodnjak, dedi jaslice in košaro, D je pomagal pri ovčkah, jaz pa skledico. Posušena je prav lep svečnik. Glino sem po koncu pospravila nazaj v plastično posodo, vžigalice sem dala sušiti na pladenj. Oboje čaka na naslednjo igro
Števila in štetje: obešanje majic
Tale material sem izdelala že za P-ja, a si zasluži svojo objavo . Na oko sem izrezala šest majic iz tršega papirja in nanje s flomastrom narisala od nič do pet krogov - gumbov. Na male kljukice za perilo sem napisala številke od 0 do 5. Pripravljeno sem ponudila v plastični posodi s tankimi robovi (Ikea), v katero sva po končani aktivnosti zložila tudi skledici s kljukicami in majicami.
Blazina za dojenčka: Oh, kako se mu mudi ...
... kako se mu mudi za bratoma ... Pri petih mesecih in treh tednih je vzljubil obračanje na trebuh, ki ga je sicer osvojil že dva tedna prej, in ga nadgradil v kotaljenje. En-dva-tri pa je bil meter stran ... Naslednjega dne sem ga ujela na kolenih (in ga s fotoaparatom lovila po celi blazini). Ah, moje malo dete ... ... R je veliko na tleh, pogosto brez plenice. Do sedaj smo ga polagali na brisačo, a to ni več primerno. Brisača ali kakšna druga premehka in zmuzljiva podlaga ovira gibanje. Presedlali smo na blazino. To je to, no, hm, dokler nam ne pobegne še iz nje :)
Takane žogo (in kraguljček) sem z elastiko privezala na stojalo. Noro se zabava ... Le stojalo mu je že v napoto ... Oblikovana je tako, da jo otroci brez težav prijemajo. Lahko jo obesite tudi v bližino nog. Dojenčki jo radi brcajo, še posebej, če ji dodate zvonček, na ta način pa krepijo mišice trupa in nog.
V zdrob smo že večkrat risali , običajno P, D-ja pa nikoli nismo uspeli prepričati. Tokrat sem ga natresla v nekoliko večji pekač. Najprej je napisal črko "E" (pred tem je natikal perlice s črkami), nato risal ... žogo, zajca in R-ja. Na papir je do zdaj risal le kroge in nepovezane črte, zato me je povsem presenetil. Ko se je naveličal risati, je delal hribe, sipal "sol" ... D se rad izogne podobnim senzoričnim dejavnostim, saj se noče umazati. Pri jedi je pravo nasprotje, še zdaj, očitno že tam zadovolji vse potrebe po packanju :-P
Igrač, ki jih lahko ponudimo dojenčkom za prva raziskovanja sveta z rokami, imamo pri nas veliko, se nam kar nabirajo (kot še kaj drugega - z vsakih otrokom bolj) ... Tretjina bi bila najbrž več kot dovolj, a mi ob dveh starejših, ki si jih rada izposojata , iskreno povedano, nobena ne hodi viška. Tako jih imam v vsakem prostoru nekaj (se je treba znajti, sploh s tremi - P in D že več kot en mesec nista v vrtcu ). Večinoma gre za ropotulje ali kako drugače ropotajoče igrače, igrače za preprijemanje ... Pomembno je, da so lahke, le tako jih lahko dojenček sam uporablja, enostavne in pasivne (naj bo aktiven dojenček in ne obratno) , priporočljivo iz naravnih materialov. Vse so varne za v usta , kar je v času srbenja dlesni nuja. Najljubše so mi kvačkane in narejene iz blaga, saj je pri teh čiščenje, to je pranje v pralnem stroju (in tudi sušenje v sušilnem po potrebi) najbolj enostavno in zelo učinkovito obenem. Dobro se obnesejo tudi lesene, a smo vsaj kakšno P-jevo in D-jevo