žogice in kravate

Že dolgo se nismo tako naskakali po blatnih lužah . Pleskarski trak, s katerim sem rob nepremočljivih hlač prilepila na gumijaste škornje, se je odlično obnesel.

Že nekaj let spremljam tuje bloge. Blogov slovenskih mam takrat skoraj ni bilo. Dovolite mi, da vas popeljem okoli sveta: How we montessori Z razlogom ga izpostavljam kot prvega. Piše ga avstralka, mama dveh fantičev. Mlajšega spremljam praktično od rojstva, saj sta s P-jem enake starosti. Gre za enega od bolj prepoznavnih montessori blogov v svetu. Zanimivo pri tem je, da avtorica ni montessori pedagoginja. Njena otroka sta vključena v različne montessori programe, ona pa jima ("le") odlično sledi.  An Everyday Story Avtorica je mama dveh otrok, starejši je avtist. Blog spremljam od samega začetka in takrat je bil še precej "montessori". Elemente montessori se še opazi, sledijo pa predvsem Reggio Emilija konceptu. Vsakič znova sem očarana nad tem, koliko ustvarjalnega packanje mama vsakodnevno ponuja otrokoma in sledi vsem njunim pobudam in zanimanjem. Prakticirajo projektno učenje in "child-led homeschooling" (šolanje na domu, ki sledi interesom ot

Samoiniciativa.

Po barvanju velikonočnih voščilnic sta fanta z zelo redkimi barvami namočila še nekaj risalnih listov. Bolj za to je šlo, res, zlivanje, packanje, kot slikanje. Pa ne me narobe razumet, tako ravnanje zelo podpiram. Nisem preveč naklonjena temu, da bi fanta usmerjala v "proizvodnjo" nekih izdelkov. Stvaritve zelo zelo redko podarjamo, še največkrat v obliki ovojnega papirja (v ta namen shranjujem večje kose). Še voščilnice, ki jih običajno usmerim precej ozko, zelo nerada delam z njima (obenem pa se mi zdi pomembno, da sta vključena, trd oreh torej) oziroma se raje potrudim in kaj naredim sama, kot da jima diham za ovratnik in govorim, kaj in kako. Sovražim to, res. In packanje po opravljenem delu, četudi je bilo navodilo zgolj "pobarvata cel kos papirja", se je prileglo vsem.  S sivo in rjavo zamazan papir je tako posušen čakal na mizi in zdel se mi je odlična osnova za risanje s temnim flomastrom. D se je strinjal, P pa ne najbolj :P Začel je risati na bele p

Letos smo s pirhi malo eksperimentirali. Kupili smo bela jajca, dva pa smo zaplenili domačim kokošim avtohtone slovenske pasme štajerka kokoš. Domača jajca so bila res lepa, so pa tele štajerke slabe nesnice, tako da sta bila že ta dva kar sreča. Za začetek smo bela jajca oblepili. Nalepke (Mueller) so odpadale že med lepljenjem. Vseeno smo se odločili, da jih skuhamo v čebulnih olupkih in upali na najboljše. Tehnika se ni izkazala  za uspešno, rezultat je bil nekaj rumenih pik. Še vroča jajca smo nato pobarvali z voščenkankami ( jajca namesto kamnov ). Tehnika se je izkazala za uspešno in zelo zanimivo. P je, ko so se jajca že malo shladila, voščenko zapacal s prsti, D se je opekel takoj na začetku in se nato jajc ni niti dotaknil več, zato so njegove črte lepše in bolj vidne. Zdelo se mi je škoda, da bi rjava barva čebulnih olupkov zakrivala prelivanje voščenk, zato sem jima skuhala domači jajci. Beli, brez štemplja ali katere druge barve. P je bil navdušen. Dolgo se je ukvarjal s

Tudi letos ostajam pri motivu praznega groba . Enega nedodelanega (ki čaka boljše čase) oziroma bolj gmoto iz stiropora, lesa, kuhinjskih brisač in mekola že od poletja hranim na omari. Me nagovarja torej tako (vsebinsko) in drugače (kot krama, grrr).  Iz prepognjenega debelejšega papirja ("watercolour" papir) sem izrezala skalo in pazila, da sta se obe polovici na vrhu še držali. Izbrskala sem "Duga maxi voštane krede" (se jih spomnite?), ki sva jih dobila z bratom pred več kot dvajsetimi leti. Vse ostale, ki jih imamo doma, niso prave voščenke oziroma se z vodo zamažejo. Eno belo voščenko sem ošilila s šilčkom za res debele trikotne barvice , ki sem ga zadnjič slučajno našla v Muellerju. Najbrž bi šlo tudi s šilčkom za običajne debele barvice, nisem preizkusila. S to ošiljeno sem napisala napis ( Lk 24, 6a ). Vsako črto sem naredila v več potezah, saj sem pri preizkušanju ugotovila, da bi lahko barva prekrila en sam sloj voščenke. Z drugo voščenko, topo, sem