Skoraj leto bo, kar sem pereščkaste črno-rdeče-bele mobile naredila dvema prijateljicama. Nameravala sem jih narediti tudi za R-ja, a se nam je posušila vrba, do druge primerno upogljive vejice pa še nismo privozičkali. Morala sem se znajti drugače. Nekaj pereščk sem z vročim lepilom pritrdila na tanek laks (mora biti lahek, saj so lahki tudi pereščki), druge konce laksa pa sem privezala kar direktno na stojalo za mobile. Pereščki so od R-jevih oči oddaljeni približno 30 cm. Ob divjanju starejših dveh se vedno vsaj malo (no, "malo") zibljejo. R trenutno nima najboljših dni, tako da zaenkrat težko rečem, koliko jih opazi (saj bi še malo počakala z objavo, a sem nujno potrebovala pobeg, če tudi samo do žogic in kravat). Bo tudi to minilo. Ko pridem do obroča ali vejice, iz katere bi ga lahko nardila, bom pereščke samo odvezala iz stojala in jih premaknila na obroč. 

Več o črno-(rdeče-)beli in R-jevem kotičku pa na povezavi.