Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Pojete?


Pri vas kaj pojete? Pri nas veliko, vsi. Pojemo za uspavanje, za ples, za hec in dobro voljo, za preusmeritev pozornosti, sprostitev napetosti, včasih običajne pesmice, včasih si jih sproti izmislimo ... Petje je pomemben del že polovico mojega življenja. Zaradi zdravstvenih težav (in pomanjkanja časa ter energije) zadnji dve leti veliko manj, pa vseeno precej. Mož poje predvsem za hec (čeprav ima odličen glasbeni spomin, smisel, ideje...). Vesela sem, da ta dar, norčavost, veselje prenašava na fanta. Oba, še posebej D, si med igro pogosto prepevata umetne in včasih izmišljene pesmi. Petje je en od osnovnih izrazov človeka. Ima terapevtske učinke na telo in duha (in še bi lahko naštevali). Že slovenski pregovor "Kdor poje slabo ne misli" nam lahko veliko pove ...

Pri nas največkrat pojemo otroške pesmi, večino lahko najdemo v zbirki Majhna sem bila avtoric Milene Nograšek in Mire Voglar. Izdana je bila 1982, ponatisnjena pa leta 2000, a so tudi ti izvodi hitro pošli. Malo pobrskajte po knjižnicah. Knjiga je pravi zaklad - pesmi so razdeljene glede na različne teme, pri vsaki od pesmi pa je še kakšna ideja za igro, interpretacijo, razširitev. Imamo tudi nadaljevanje te zbirke, Piške sem pasla (M. Nograšek in Katja Virant Iršič). Ta mi ni tako ljuba, a najbrž zato, ker se ji nikoli nisem zares posvetila.

Ko pojemo z otroki, je pomembno ne samo kaj, ampak (predvsem?) kako pojemo. Rada bi opozorila na eno od pogostejših napak, ki jih delajo (delamo) prenekateri odrasli (žal tudi večina vzgojiteljic, ki sem jih kdaj imela priložnost slišati peti z otroki). Odrasli poje v legi, ki mu je udobna. Pozabi, da imajo otroci pravzaprav precej visoke glasove. Kar spomnite se, kako visoko lahko cvilijo in piskajo, uh! Za predšolske otroke je zelo primerna lega med D1 in A1. Nižje tone težko lovijo in njihovo petje spominja na žaganje. Pomembno je tudi, da ne pojemo popevkarsko, "flah"... (Za srkajoči um pa vemo, a ne ... )

Vem, marsikomu je zares težko peti dovolj visoko. Vem pa tudi, da je včasih dovolj le osveščenost in nekaj dobre volje.

Kako si lahko pomagamo?
Če nimamo nobenega inštrumenta (npr. sintesajzerja, flavte, zvončkov), si lahko pomagamo s klaviaturami iz spleta (npr 1., npr 2.). Če ste nenotalni, si lahko pri branju not pomagate s slikami.

Pa kaj lepega si zapojte ;)

QuickEdit

You Might Also Like

4 komentarji:

  1. Tudi mi pojemo in žvižgamo :) Tudi škratek zna že kar nekaj pesmic, trudi se tudi z melodijo. Krasen prispevek! Hvala.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kaj je s srkajocim umom in petjem? Midva res nimava srece: majhen tonski obseg, slab posluh, tezave s pomnjenjem melodij in besedil, nevzdrzljiv glas (hripavost) ... pa sem vseeno mnenja da boljse nekaj kot nic

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Seveda,se strinjam.Letelo je na tiste,ki bi lahko,pa ne.Oziroma tiste,ki bi morali,pa jim je odvec.Srkajoci um-otroci vse skopirajo,posrkajo,si zapomnijo.Osvojeno tehniko,dobro ali slabo,ohranijo.In potem je cel kup otrok,ki so prepricani,da nimajo posluha,tudi slisati so tako,ki ga v bistvu imajo,ampak nerazvitega.Sem imela priloznost opazovat dva mladostnika,ki sta ob trdem delu neverjetno napredovala.Problem je pa v glavnem v vrtcih (ne govorim na pamet),starsi tako ali tako ne vejo (s tem namenom sem opozarjala).Je pa petje ena boljsih stvari,ki joh lahko date otroku...

      Izbriši
    2. To o nerazvitem posluhu-vsi so z njimi peli veliko nizje,kot bi lahko otroci sami,v zelji posnemanja so vlekli tisti eden in najnizji ton,ki so ga dosegli.

      Izbriši

Follow @sanja.zogiceinkravate