Naribala sva kredo, vsak malo, ko je ribal on, sem mu držala star ribežen. Dodala sva vso peno za britje, kar sva jo našla in packanje se je veselo začelo. Mešal je, se "umival" in brisal, risal s prstom, malo šprical in mazal po mizi. Užival. Pospravila sva skupaj, zares je pomagal. Ideja ni moja, vira žal nimam. "Mama, poglej, srček sem naredil!" :)
Končno končane! :) Imela sem nekaj kosov lepenke, ki sem jih razrezala na polovico, brez kakšnega posebnega merjenja in poskusa še bolj se približati originalu. Tako so tablice od le-tega malo širše in krajše. Pobarvala sem jih z mešanico zelene tempere, Mekola in čisto malo vode. V Google docs-ih sem odprla dokument in v pisavi Arial napisala številke v največji možni velikosti (400). Če bi šlo, bi uporabila večje, tako pa nisem želela komplicirati (oh, Word, moj Word, kje si ... :-P ). Natisnila sem po dve številki na papir ter s pomočjo dnevne svetlobe preko okna številke obrisala na zadnjo stran papirja, da sem dobila njihov negativ. Dobljeni negativ sem s pomočjo indigo papirja prenesla na zadnjo stran brusnega papirja, nato pa izrezala črke. Prerisovanje se mi je zdelo lažje in manj zamudno kot izrezovanje natisnjenih števil in obrisovanje teh na brusni papir. Striženja res ne maram. Preden sem številke prilepila na zelene tablice, sem jih obrisala na moos gumo. Uporabila sem r
Ne, nisem se zmotila pri oznakah, tokrat mi je res pomagal D. Splezal je v svoj stolp , jaz pa sem pripravila ostalo in začela sva z delom. Najprej mi je zložil sadje v mešalnik, preizkusil jogurt in vrtel gumb mešalnika. Ko je bil sadni jogurt za malico pripravljen, sva se lotila kosila. Malo sem mu splaknila domač bio krompir in poleg ponudila posodo z vodo ter malo krtačko za zelenjavo. Krtačka je iz Muellerja in je v originalu mišljena kot zamenljivi nastavek krtače za pomivanje posode. D-jevo koncentracijo in zadovoljstvo je nemogoče opisati.
Trenutno zelo priljubljene P-jeva igrače. V bistvu to niso igrače, gre za material za ustvarjanje oziroma krašenje. Vse sem kupila v Tedi-ju, v komplet vrtnega orodja sodijo tudi škarje za obrezovanje drevja, ki pa sem jih raje umaknila. Poleg ima ponujen rjav filc (njiva), domače živali, kos zelenega flisa (trava) ... Grablje so zelo všeč tudi D-ju, sploh v kombinaciji z vedrom. Z njima vadi samostojno hranjenje :)
Saj ne vem, kako naj jim pravzaprav rečem. Gre za razvrščanje barv oziroma barvnih odtenkov od najtemnejših do najsvetlejših (ali obratno). Montessori svet za to vajo uporablja tablice , meni pa so v oči padle kocke . Predvidevala sem, da bodo P-ju te bolj zanimive, saj se iz njih da narediti na primer lep barvni stolp, pa tudi sicer, če se ne pogovarjamo o barvah, so uporabne za gradnjo. Kocke pač. Kupila sem metersko letev in moj najboljši mož mi jo je razžagal na kocke (osemnajst kock, za dva kompleta po devet). Na dan sem potegnila zbirko barv za les na vodni osnovi, sama pa sem zmešala oranžno in violično. Za barvanje sem uporabila gobico*, odtenke pa sem mešala sproti (v en lonček postopoma dodajala belo barvo, vmesnih nisem shranjevala). Avtorica kock, ki so me navdušile, je kombinirala svetle in temne odtenke barv na isti kocki. Jaz sem se odločila, da bom šla po vrsti - vedno sem začela na prvi kocki, kjer so vse barve najtemnejše in končala na deveti, ki je najsvetlejša. Ta
P obožuje sneg, kidanje snega, zelo pa ga fascinira tudi pluženje. Letos je bilo snega kolikor ga je bilo in znašel se je po svoje. Raztresel je lego kocke, izza smetnjakov potegnil lopato za sankanje, ki je počena čakala na izselitev, ter jo držal med vožnjo s poganjalcem-smetarskim kamionom in plužil kocke. Tast je videl P-jevo stisko in je naredil ter montiral boljši plug. Saj ne rabim razlagat kako zelo uživa, kajne? ;)
D se redno igra z navijalkami , ampak nekaj mi je manjkalo. Kupila sem še navijalke vmesne velikosti. To je to.
O žogicah še kakšno "rečem", o kravatah pa niti ne, a ne? ;) Nisem še povedala, zakaj "žogice in kravate". Tako žogice kot kravate se mi občasno valjajo po "ne pozabi"/"naredi" listkih. Nekega pozno spomladanskega večera sem analizirala svoje življenje oziroma razmišljala o tem, s čim je zapolnjeno, kaj vse sem zamudila oziroma kaj vse bi morala , kaj vse se da, se je dalo, bi se dalo ... Ko sem končala s primerjanjem, godrnjanjem in samopomilovanjem, sem se obrnila v postelji, zamrmrala možu, da jaz pa šivam žogice in kravate svojima fantoma in pomirjena s sabo zaspala. Žogice in kravate so pravzaprav vsi moji projekti, to, kar pač počnem. Sicer pa sem pri realizaciji šivanja (dejanskih :-P ) kravat precej slaba. P je do danes imel to belo, D-ju smo njegovo "krstno" že takrat komaj navlekli okoli vratu (ampak lepa je pa bila! :) ) . Z novima kravatama sem zelo zadovoljna. Vesela sem, da sem se spomnila na odpisano srajco in
