Navodila za mehko ropotuljico sem delila že, ko sem se lotila svoje prve druge. Od takrat sem jih naredila še nekaj, pa se mi zdi na mestu, da jih malce dopolnim. Urezala sem pravokotnik iz tankega bombaža velik približno 8 x 15 cm, ga prepognila (lice proti licu) in zašila robove z ravnim in nato še s cik cak šivom (igrače niso hec!). V sredini, kjer bo L načeloma držal ropotuljo, sem pustila luknjo skozi katero sem napolnina dobljeno vrečkico, ki sem jo prej seveda obrnila na pravo stran. Uporabila sem kos polnila v velikosti približno 13 x 15 cm in ga skupaj s kraguljčkoma premera 1 cm potisnila skozi puščeno odprtino. Polnjenje je daleč najbolj zahteven del izdelave ropotulje, ne bom tajila. Rajši kot razsuto polnilo uporabljam tega "na meter", saj gre hitreje, pa tudi lepše se razporedi. Je pa res, da je moje razsuto polnilo, hm, bolj razdrobljena pena kot mehki šopki nitk, kot sem si predstavljala. Zgrešen nakup torej, saj je treba izdelek res močno napolniti, da se izravnajo grudice polnila ali pač uporabiti debelejše blago. Tudi sicer pazimo, da ropotulje ne napolnimo preveč, saj lahko polnilo zaduši kraguljčka. Lahko bi uporabila tudi polnilo iz plišastih igrač. Obdukcija definitivno čaka vsaj katero od naših (kot alergik nisem bila nikoli navezana nanje), a tokrat sem delala s še ne zdravim D-jem v naročju in ta možnost nekako ni prišla v poštev. Puščeno odprtino sem zašila na roke, šiv pa spominja na tistega iz pravljice o plamenčku, fižolčku in slamici (vsaj mene je :) ). Lahko bi bil skriti šiv, a ti niso moja vrlina, pa še zabavno se mi je zdelo. Tudi robovi bi bili lahko zaobljeni, a sem namerno pustila take malo bolj robustne, za grizenje.