-->

Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Igra z želatino

Igra z želatino

Da bi fantoma ponudila želatino, sem razmišljala dalj časa. Vedno sem se ustavila pri vprašanju, kaj poleg želatine jima lahko še ponudim, da bo imelo nekaj smisla . Na koncu sem ugotovila, da je pravzaprav vseeno ...  V hladni vodi sem razpustila 3 pakete želatine v listih (t.j. 18 listov, en paket ustreza 0,5 l tekočine), segrela (zavrela) liter in pol vode in v vodi razstopila razpuščeno želatino. Lahko bi uporabila želatino v prahu ali kakšen drug nadomestek,  a sem te v listih vajena in jo imam vedno pri roki. V pekač sem položila živalske mladiče (naše odrasle živali so prevelike) in jih zalila z ohlajeno tekočino. Ker sem malenkost pretiravala s količino vode in mi je ob poskusu premikanja vsebina uhajala, sem uporabila še en pekač. Bolje. Med oba sem zataknila kuhinjsko krpo in tako je bilo presenečenje varno pred malimi očmi. Naslednji dan sem poskušala želatino spravit iz pekača, pa se ni dala. Za krajši čas sem jo postavila v posodo s toplo vodo. Baje, da bi m

Natikanje kljukic za perilo

Natikanje kljukic za perilo

Joj, kako gre hitro, smo že tam, da se začenjam malo ponavljati.  O podobni dejavnosti, ki sem jo P-ju ponudila pri starosti 26 mesecev sem na blogu že pisala . D-ju sem ponudila  kljukice za perilo , ki jih je natikal na rob močnejše škatle. Predstavitev je izpeljal kar P. D-ja je material zelo pritegnil. Res se mu mudi za starejšim bratom, pri čisto vsem. D je zelo zavzeto natikal kljukice, običajno je eno umaknil preden je začel natikati naslednjo, tako da sta bili na robu škatle največ dve kljukici. Ko je končal, je vse zložil nazaj v škatlo, jo zaprl in odnesel na polico. Nato je takoj spet vzel isto škatlo, jo odnesel na mizo, odprl, zaprl in vrnil. Najbrž se je želel prepričati, da ni česa pozabil. Noro, kako včasih pospravlja za seboj ... Po nekaj dneh vztrajnega treniranja (vsaj trikrat dnevno si je vzel material iz police in delal), je obvladal, popolnoma. Ponudila sem mu višjo okroglo škatlo otroškega instant čaja in (skupaj sva)  dodala še nekaj  podvojila št

Domači plastelin z meto

Domači plastelin z meto

Mmm, je dišalo, božansko! V domač plastelin ( recept, ki ga običajno uporabljam ) sem dala nekaj kapljic metine arome in ga ponudila s šopkom poprove mete, posodicama in škarjami. Škoda samo, ker sem plastelin načeloma delala iz polovične količine, le da sem pri zadnji sestavini, vodi, pozabila na to. Nisem ga uspela popraviti, da je tako zelo moker sem ugotovila šele, ko sta ga fanta prijela v roke. Definitivno ponovim, a tokrat bom bolj previdna. Vir .

Ozaljšane natur lesene kocke

Ozaljšane natur lesene kocke

Fanta nista prav navdušena nad lesenimi kockami. Poskusila sem jih narediti bolj zanimive in jih oblepila z različnimi washi trakci . Nisem imela prav velike izbire, saj washi trakce zelo malo uporabljam. Kupila sem si pravzaprav samo pikastega, saj se mi je zdel precej univerzalen, rumen je ostal od izdelave gasilske uniforme , rdeče-zlatega pa sem zadela v nagradni igri. Kako lepe bi bile kocke šele z ujemajočimi in igrivejšimi dodatki! Kakorkoli, uspelo mi je. Kocke so ju, predvsem seveda P-ja, zelo pritegnile. Takoj je zgradil cerkev in celo dovolil, da mu je D pomagal. Naredil je tudi cesto do cerkve, potem pa sta prišla avtomobila in (očitno) podrla cerkev. Vmesni del zgodbe mi manjka :) Ko se naveličamo, bom trakce preprosto odlepila, saj ne puščajo sledi.

Naša poganjalca

Naša poganjalca

Zelo resno sem razmišljala o Kakadujevem projetku Blog ambasador , pa se kar nisem mogla odločit da bi in predvsem kaj bi si izposodili. Vse, kar mi je res všeč tako ali tako kupim (ups :-P ) in pogosto nakupujem tudi pri njih. Ob lepem vremenu in ko zunaj še ni prevroče, smo veliko zunaj in igra ter delo z materiali v hiši ni pogosto na sporedu, zato kaj drugega kot kakšen poganjalec niti ni prišlo v poštev. Neke sobote smo bili vsi skupaj v Ljubljani in smo se odločili, da (končno prvič) obiščemo (fizični) Kakadu v Hipermarketu mercator v Šiški in si sposodimo poganjalec za D-ja. Je namreč navdušen nad kolesi sorodnikov, že prenekaterega je prevrnil nase, in pravzaprav nad vsem, kar ima kolesa. Želeli smo si sposoditi nekaj takega, kar bi potem kasneje, če bi se izkazalo za všečno, tudi kupili. (Klasičnih) triciklov niti nisva gledala, saj se nama niso zdeli prav dolgo več uporabni. Preizkusili smo tudi dvokolesni poganjalec z zelo nizkim sedežem , pa je bil še malenkost previsok (

xxxx
aaaa Arhiv spletnega dnevnika

Follow @zogice.in.kravate