Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Zvočni valji


Zvočne valje sem (takrat samo dva para) poskušala izdelati že pred dvema letoma, pa kar nisem in nisem uspela dobiti prave embalaže (take, da se ne vidi skozi). Ne vem kaj je bilo prej, pospravljanje omare v atriju ali nek naključni "diy tutorial", ampak ugotovila sem, da lahko zvočne valje naredim oziroma da jih bom naredila iz škatlic za fotografske filme. Ki jih seveda nisem imela. No, imela sem tri. Ena je brez posebne funkcije ležala v prej omenjeni omari, druga je nimam-pojma-zakaj shranjevala tri četrtine moje modrosti, tretjo sem naprosila v fotografskem ateljeju, kjer so mi povedali, da je podjetje, ki je izdelovalo fotografske filme pakirane v črnih škatlicah, le-te umaknilo. Kar me ne čudi. Meni je bilo namreč strašno nerodno že samo spraševati, če to še obstaja. Kjer pa je volja, je tudi pot in ker imam okoli sebe dobre ljudi, mi je uspelo. Še enkrat sem se odpravila v fotografski atelje in prijazna gospa mi je dala vse prozorne škatlice, ki jih je imela, te pa sem potem menjala za črne, saj nisem edina, ki je prepoznala njihovo uporabnost.

Ko sem dobila škatlice, sem bila pravzaprav šele na začetku ... Najprej sem jih dobro umila in posušila. Na polovico pokrovčkov sem nalepila rdeče, na drugo polovico pa modre kroge. Škatlice sem (v parih eno z rdečim in drugo z modrim pokrovčkom) polnila z rižem, makaroni, kavnimi zrni, koruznim zdrobom, kvinojo in ovsenimi kosmiči. Na dno sem parom nalepila manjše nalepke v isti barvi, ki bodo služile kot kontrola napake, da lahko otrok samostojno dela z materialom in ne potrebuje odraslega, ki mu pove ali je pravilno prepoznal pare ali ne. Pokrovčke sem na škatlice prilepila z vročim silikonom, nalepke pa sem premazala z mešanico Mekola in vode, da sem povečala njihovo obstojnost.








Najprej sem P-ju ponudila tri pare, a je bilo prelahko in sem dodala četrtega. Bil pa je že precej nemiren, tako da dejavnosti ni zmogel izvesti do konca in se je začel igrati ter razmetavati valje. Zaenkrat imam samo tak lesen zabojček, iščem pa dve zvočnim valjem prilegajoči se škatli, eno za "rdeče" in drugo za "modre". Mislim, da bo tako manj norenja oziroma skušnjave po razmetavanju. Sicer sem pa zelo zadovoljna s končnim izdelkom, res :)

Hvala prijaznemu fotografskemu studiu in A&Š :)
QuickEdit

You Might Also Like

10 komentarjev:

  1. Bravo, odlično narejeno! Jaz že nekaj časa zbiram voljo, ker me skrbi, da ne bo toliko "koristi" kot dela :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. O, razumem to... Jaz se zdaj, ko vidim, da D-ju pašejo tudi "sedeči" materiali, lažje lotim česa takega in pripravim P-ju kakšen material za katerega vem, da je uspešnost oziroma uporabnost vprašljiva. Sem pa tja pa tudi uspe ;) Sicer pa bodo po mojem zvočni valji tudi pri P-ju aktualni, kasneje pač... Kar pogumno ;)

      Izbriši
  2. Podobna zadeva se da narediti tudi iz praznih kinderjajčkov. Se jih lažje dobi in hitreje nabere. :) Sicer niso temni, ampak se ne da prepoznati vsebine. Mogoče bo pa to idejo za kakšno drugo dejavnost. ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za dobro idejo ;) Se pa jajčka kotalijo (niso stabilna) in mislim, da bi jih še težje nabrala, smo slabi uporabniki :P

      Izbriši
  3. Če poznate koga, ki si mora meriti sladkor, potem ima zagotovo obilo malih črnih posodic v katerih so merilni lističi. Posodice so malo manjše kot fotografske, sicer pa ravno tako črne in kompaktne.
    Sanja, naj se kar tu zahvalim za obilo idej! Vsak dan malo po osmi uri grem nujno na tvojo stran in si z vesljem ogledam novo dejavnost. Zanima me le, koliko časa otroka zdržita pri eni dejavnosti (predvsem me zanima za malega D, ker je moj sin približne starosti). Moj otrok se mogoče zamoti za 3-5 minut, potem dirja naprej. Sama pa nimam časa, da bi cele dneve sedela poleg in ga usmerjala. Kako ga navajati na daljšo koncentracijo, koliko "dejavnosti" oz. montessori igrač mu ponuditi na poličke naenkrat? Kje bi lahko izvedela kakšne so "faze" oz. stopnje, po katerih naj peljem Filipa? Najprej sem mu v pokrov škatle za čevlje izrezala kroge, kamor je vtikal kinderjajčke. Ko je to usvojil, sem mu izrezala kvadrate kamor je vstavljal kocke, natikanje na palico mu gre, kaj sedaj? Kako naj vem, kaj sledi in kje dobiti vse te informacije, ideje?
    Najlepša hvala za odgovor.
    Katarina

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za še en odličen predlog...
      Uf, težka in zelo nehvaležna vprašanja si mi postavila, veš ;) Pri prvem je bilo tudi meni to strašno težko, če ne najtežje... Malo sem se opirala na časovni trak iz knjige Montessori from the start (Lillard in Lillard Jessen), ki jo tudi sicer priporočam, na razne bloge, pa na Program za otroke in starše, kamor sva hodila od 9.-16. meseca. Kar pa se ni izkazalo za najboljše (opiranje na vse to, ne POS). Vsak otrok je drugačen, vsak svoj. Pogosto se je zgodilo, da sem mu ponujala zanj pretežke stvari (prav tako mu je tudi montessori pedagoginja pogosto predstavila kaj pretežkega, ampak večji "greh" je moj, saj sem bila jaz ves čas z otrokom), pa tudi nikoli ni želel delati sam, vedno sem morala biti (in moram biti še vedno!) nekje blizu. Vedno se mi je zdelo, da že zmore in da je problem samo koncentracija, dolgo pa mi ni potegnilo, da bi obnila situacijo in začela delati na koncentraciji, to je izhajati iz njemu najljubših stvari, ga še bolj podpreti. Še zdaj pozabljam... D pa... je čisto drugačen. On sedi, si najde zaposlitev sam, četudi je to glodanje P-jeve metle ali razmetavanje pravkar zloženih oblek. Motorično je zelo dober, koncentracija tudi, vse materiale hitro osvoji in z večino samostojno dela (si tudi vzame). Nekaj časa dela s posameznim materialom, potem gre do drugega in tako naprej. Je primer otroka, ob katerih sem bila s P-jem frustrirana, on je pred tistim časovnim trakom, on je tam, kot je bil fantič na http://www.howwemontessori.com/how-we-montessori/ (zelo priporočam ta blog), ki je od P-ja mlajši cca. 2 meseca, a ga je vseeno močno prehiteval. Ne vem, koliko časa delata, 3-5min se mi ne sliši prav malo, sploh ne (tudi P še zdaj, razen če gre za packanje, lego kocke, simbolno igro, kakršnokoli divjanje, redko zdrži dlje). To s časom razumem... Zdaj ko imam dva, nimam nič manj časa zase, kot sem ga imela prej, (pa še to gre bolj na račun sorodnikov nadstropje višje in je tudi vedno šlo). Glede materialov je pravilo, da naj bi se menjali na približno štiri dni oziroma takrat, ko (p)ostanejo nezanimivi. Nič ni narobe, če kakšen material ostane mesece na polici - če mu je všeč, mu je všeč in naj dela. Koliko materialov... Tukaj tudi načeloma velja da toliko, kolikor je sposoben sam pospravit, ampak to bi bilo pravilo za malo starejšeg otroka. Jaz imam preveč materialov na policah, jih pa ne menjam prav pogosto, priznam, in to me že kar malo mori (posledično so manj zanimivi, zmanjkuje prostora), imam v načrtu reformo. Dejavnost za vstavljanje, ki jo opisuješ, se sliši odlična, res :) Poskusi še s trikotniki, če imaš take kocke, potem kakšno horizontalno natikanko... Za navdih malo preglej http://www.svetotrok.si/ (Neinhuis je "originalni" proizvajalev montessori materialov), ali pa http://michaelolaf.com/store/secondyearproducts.html, ali pa http://montessoridoma.shopamine.si/ ...

      Izbriši
    2. Spletne trgovine so pogosto dober vir navdiha, sploh, če imajo dobre opise materialov (so manj frustrirajoče od blogov ponosnih mam, haha). Trenutno imam kar nekaj zaloge pri objavah na blogu, tako da zdaj delamo že tole http://www.howwemontessori.com/how-we-montessori/2012/06/aim-create-new-activity-for-otis-using-items-already-in-the-house-method-drill-holes-in-recycled-containers-and-presen.html , potiskamo krogle (opis: http://montessoridoma.shopamine.si/za-dojencke-in-malcke/i_216_zaboj-s-kroglami, sicer imamo sposojeno zelooo lepo škatlo http://en.plantoys.com/product/punch-drop/ , ki se jo dobi tudi v Muellerju), vstavljamo žetone ... No, da ne "izdam" vsega, kar še pride na blog ;) Najbolj je pomembno, da opazuješ otroka. To je temelj tudi montessori pedagogike. Če boš sledila otroku, ne bo nič narobe, je pa težko. Še nekaj za nazaj - moj mož je pri obeh (v vseh starostih) lahko samo sedel poleg in bral knjigo in sta ga fanta in ga še vedno, pustita pri miru in delata svoje. Vsi zadovoljni. Jaz tega ne znam, ampak glede na to, da otroka zmoreta... ;) Je pa pri nas še eno področje, ki ga zanemarjamo, to je jezik. Mi zmanjka, žal... In tukaj se da veliko delati pri tej starosti. Pripraviš mu lahko košarice z nekaj živalmi (npr nekaj domačih, nekaj afriških... menjaš pač), ali kakšnim lesenim/plišastim sadjem zelenjavo, ali košarice s kakršnokoli smiselno vsebino. Lahko so tudi vrečke (kot za copate), pa potem vlečejo ven, ni nujno, da košare. Ko mu predstaviš, mu ime posameznega predmeta trikrat ponoviš. Rabijo slišat trikrat vsako stvar, na dan pa si zapomijo 6 besed. Lahko tudi hodita po stanovanju (oz kjerkoli) in mu imenuješ stvari (vsako torej trikrat)... "Jezik in roka sta orodji razuma", je rekla Maria Montessori, torej ne samo roka... Se opravičujem za zmeden zapis, tole se je pisalo nekaj ur s pavzami. Oglasi se še kaj in poročaj ;)

      Izbriši
    3. Joj, še nisem vsega povedala... P je vedno zelo rad poslušal pesmice (so krajše od zgodbic), zelo veliko smo brali. D raje lista knjige in to počne perfektno - ampak prave knjige, ne kartonke, tiste so nerodne. P je imel pri tej starosti na policah barvice in dva lončka barv za živila na slikarskem stojalu. Pri D-ju se tega in še marsičesa, kar še nisem lotila, žal... Imam pa pripravljeno tudi glino, da bomo malo packali, pa se tudi še opogumljam.

      Izbriši
  4. Sem ti ravno želela postaviti ista vprašanja kot Katarina in zdaj vidim, da si tako super odgovorila na njih! Ful hvala!! Ko sem bila doma na porodniški, sem se res trudila in posvečala materialom, opazovala igro. Zdaj ko sem pa spet v službi se mi pa kar zdi, da sem se izgubila na poti. Naš malček sicer veliko stvari že zna in rad počne (vstavljati like, natikat obroče, pokazati živalice, gledati knjigice, igrati boben, itd), vendar je postal bolj hiperaktiven-če je to pravilna beseda. Vse stvari zelo razmetava, zelo na hitro opravi kar misli in gre naprej. Samo če sem čisto zraven njega in ga usmerjam z besedami, dela kolikor toliko lepo. Vendar nimam časa, seveda :( Zdaj ko hodim spet v službo, je naše popoldne čisto drugačno, komajda se kaj kvalitetnega igramo, pa tudi volje nima več proti večeru. In potem se kar malo prekladamo sem in tja in nič kaj pametnega ne počnemo, raje gremo ven, se cartljamo. Ali pa se mi zdi, da še samo knjige beremo in živalice gledamo :) Upam, da kmalu pridejo boljši časi, ko se bo tudi ta mali navadil na naš novi ritem.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Joj, meni se je pa zdelo, da nakladam oziroma sem imela potem kar slab občutek :P Ja, tole z vrtcem... Starejši je še zdaj včasih čisto zmešan ko prideva domov (v bistvu se že v vrtcu pogosto kaj skregava). Nekaj časa mu je res ustrezalo, da je takoj po prihodu domov delal s kockami, zdaj sva malo slikala pa je bil potem tudi čisto blažen, pa sonce in poganjalec tudi dobro dene... Pri starejših je še bolj frustrirajoče, se mi zdi... Ker vidiš, da je takrat, ko ga "dobiš nazaj" na nek način že konec njegovega dneva, pri majhnih se lahko tolažiš, da so še majhni ;) :P D pa kar dela tudi po vrtcu... Jaz bi namesto hiperaktiven uporabila preutrujen oziroma zasičen z informacijami kot majhni dojenčki, ko jim premakneš spanje ali pa se gre z njimi na kam obisk - potem je pa štala, ko se ne morejo umirit). Izkoristite lepo vreme, odhodi v naravo so zelo "montessori" ;) Mi smo malo preleni, ampak ja, to zna pomagat, pa najbrž bo res s časom bolje, to so velike spremembe, velike stvari že za nas, kaj šele za otroke, ki imajo toliko manj življenjskih izkušenj. Tudi knjige in živalice so super, da ne govorim o crkljanju ;) Držim pesti, da bo tole čim prej za vami :)

      Izbriši

Follow @sanja.zogiceinkravate