Brez elektrike (in vode in signala in vrtca) smo bili dva dni in pol v kosu, sicer pa šest dni funkcionalno. P je bil čez dan veliko zunaj (kar naenkrat smo vsi imeli več časa :-P ) in je ob adrenalinu, ki je ostal povišan po sankanju, izpustil popoldanski spanec. Ker sem ga želela malce umiriti pred večerjo, sem pograbila že več dni čakajoč pladenj s kozarčkom vode obarvane z barvo za živila, kapalko in držalom za milo ali protizdrsno blazinico (ne vem točno, to sem dobila, je pa iz Merkurja in prodajajo pakirane po tri). P je, kot že na Programu za otroke in starše (in mamice in bratce :-) ), s kapalko prenašal vodo iz kozarčka na priseske blazinice in nazaj. Dobro mu je šlo, potem pa je koncentracija popustila in obarvana voda se je začela izlivati iz priseskov. Ko sem jo brisala in pivnala sem se spomnila razširitve, ki sem jo pred časom (t.j. pred P-jem) videla v montessori okoljih, tudi v več atrijih . Šlo je za barvanje prtičkov oziroma, kar se tiče mene in ostalih katehistinj,
Zvočne valje sem (takrat samo dva para) poskušala izdelati že pred dvema letoma, pa kar nisem in nisem uspela dobiti prave embalaže (take, da se ne vidi skozi). Ne vem kaj je bilo prej, pospravljanje omare v atriju ali nek naključni "diy tutorial", ampak ugotovila sem, da lahko zvočne valje naredim oziroma da jih bom naredila iz škatlic za fotografske filme. Ki jih seveda nisem imela. No, imela sem tri. Ena je brez posebne funkcije ležala v prej omenjeni omari, druga je nimam-pojma-zakaj shranjevala tri četrtine moje modrosti, tretjo sem naprosila v fotografskem ateljeju, kjer so mi povedali, da je podjetje, ki je izdelovalo fotografske filme pakirane v črnih škatlicah, le-te umaknilo. Kar me ne čudi. Meni je bilo namreč strašno nerodno že samo spraševati, če to še obstaja. Kjer pa je volja, je tudi pot in ker imam okoli sebe dobre ljudi, mi je uspelo. Še enkrat sem se odpravila v fotografski atelje in prijazna gospa mi je dala vse prozorne škatlice, ki jih je imela, te pa se
Pretikanka je še vedno aktualna, poleg pa sem ponudila košaro za branje ( knjigo kartonko in gosenico iz kosmate žičke, ki "zna" skozi luknje v kartonki).
Ovčko Mili je P prinesel iz vrtca. Poznate zgodbo? Gre za prijazno ovčko, ki prijateljem odstopi svojo volno, da jih ne bi zeblo. Sčasoma ostane gola, lastnica pa ji splete topel pulover. Tistega dne, ko sem načrtovala obisk knjižnice, sem na oglasni deski P-jeve skupine prebrala, da bodo prebirali tudi to knjigo. P se tako veliko pogovarja in sprašuje, da sem se odločila, da (predvsem zase) vzamemo tudi to. In sem jo prebrala ... Čez čas pa je ovčko iz vrtca prinesel domov. Vztrajno je odstranjeval kosme vate, jaz pa sem ga še bolj vztrajno prosila, naj je ne uničuje. Med nekim njegovim monologom pa se mi je končno le posvetilo, da gre za Mili in to tisto Mili iz knjige, ki je svojo volno podarila prijateljem. Vedno je korak pred mano :) Fotoaparatu že pešajo moči ...
Žogica je bila narejena za našo malo prijateljico I. Pravzaprav je zrasel polžek, vmes sem žogo pozabila fotografirati. Noga polža je iz moos gume in služi kot voščilnica, okrasila pa sem ga s tem, kar sem imela pri roki. Bolj zgovorna navodila za žogico najdete na povezavi , navdih za polžka pa je D prinesel kar iz vrtca.
