žogice in kravate

P: "D riše traktor." P: "D, ladjo si narisal! :) "

<3

P je zelo rad zabijal žeblje . Bili smo na obisku pri prijateljih, ki so za svojega otroka izdelali pravo malo delavnico. P je užival. Vrtalni stroj (ah ja ... :-P ) smo dobili enkrat vmes, podlogo iz umetne mase, ki je podobna stiroporju (a je trdnejša in se ne drobi), pa sem si uspela izboriti doma. Takoj sem postavila delovno postajo. Sem mislila, da bo P-ju bolj všeč, pa je pena trd oreh (predvsem za koncentracijo), čeprav se malo težje kot v karton, a vseeno lepo zabija. Dodaten navdih .  D-ja pa zaposli za precej časa ...

:)

Nadškofija Ljubljana Pastoralna služba Škofijski urad za družino VABI  NA DELAVNICI ZA STARŠE  PREDŠOLSKIH OTROK IN PRVE TRIADE KAKO POMAGATI OTROKU  NA POTI K BOGU? 1. februarja 2014  od 9.00 do 11.30 : za starše predšolskih otrok. 1.  marca 2014  od 9.00 do 11.30 : za starše otrok od 6. do 9.leta. Starši bodo spoznavali:  - Značilnosti, stopnje otrokovega razvoja in  njegove  verske zmožnosti.    - Katere teme, kako in zakaj posredovati otroku v tem obdobju? Delavnici vodi: s.Darjana Toman OSU. Kje ? V Ljubljani, Ulica Stare pravde 11, Ignacijev dom duhovnosti, cerkev Sv. Jožefa (jezuiti). Možnost parkiranja na dvorišču ob cerkvi. Prijavite se na e-naslov: urad.za.druzino.lj@rkc.si   oz. po telefonu: 01/234 75 82, do 29. januarja.   (Ni kotizacije, samo prostovoljni prispevki)

... ne moreta drug brez drugega. Vse najboljše, dragi D!

Pospravljala sem kuhinjske omarice in nekje čisto zadaj našla ta kozarca za sladoled. P-ju sta seveda takoj padla v oči, jaz pa sem pograbila posodo z bolj kot ne "natur" plastelinom, ki se nam te dni valja naokoli, prstne barve ter projo (lahko bi bil kakav ali kava, ampak proja gre še najmanj v promet) ter začela barvati kepico za kepico ... Modro nebo, jagoda, pistacija, vanilija in čokolada. Cela slaščičarna. Velike kepe sva razdelila na manjše. Pa še s pinceto ... Takole je serviral ... "Kača", zavita kača ... ... ali pa se je kača zaletela vase, hm ... "Odpadki"

Med premetavanjam vedno bolj prepolne omare z materiali in igračami za fanta, sem naletela na moznike, nato pa hitro poiskala ploščo in vse ponudila D-ju. Predvidevala sem, da bo aktivnost zanj pretežka, a sem vseeno želela poskusiti. In ni mi bilo žal. Moznike zelo rad razmetava oziroma še najraje daje iz skledice, a je vseeno razumel in začel delati. Sprva je zgrabil le enega in ga vstavil v luknjo. Vedno samo enega. Ko je bil moznik zataknjen v svoji luknji, ga je izpulil in ponovil od začetka. Zdaj zatakne tri in odkobaca naprej.

P si je zaželel delati s plastelinom, pa sem mu dala, kar sem imela pri roki, še ne pospravljeno od prvega snežaka, ki ga je naredil za prijatelja . ... In nima treh oči, "tretje oko" je lučka ;)

Vsi trije. Mož in P sta učila D-ja valjati in še česa ...

Bolj je razbijal, kot vstavljal, a kljub temu ugotovil, da ni vseeno, kateri krog sodi v katero luknjo ... Zelo je užival, ko je srednji krog spravljal v ustrezno luknjo in nazaj ven. Prav zapičil se je vanj, kot bi ga od nekje poznal ...

Ko sem razmišljala o rojstnodnevni zabavi za fanta (eni za oba) sem se spomnila, da smo ob času, ko je P pihal prvo svečko, imeli na steni razobešenih kar nekaj njegovih umetniških del. In še nobene od tistih tehnik nisem poskusila z D-jem. Ni mi ostalo drugega, kot da zaviham rokave. Poiskala sem velik šeleshamer in pralne flomastre. Konica mi ni najbolj všeč, saj je tako topa, da je nemogoče z njimi barvati in še manj risati, saj sploh ne vidiš "kje si". Kot rezanje po črti z napačnimi škarjami ... So pa pralni in čisto primerni dejavnosti. Razmišljala sem, da bi mu zgolj zlepila dva večja kosa papirja iz role, pa bi ga črta najbrž motila. Zanimivo, P je, sicer z najbolj navadnimi flomastri, pa vseeno, risal predvsem pike in nežne črte, D-jeve pa so bile močne, odločne. Ga oblečem v temna oblačila in poskusim še z drugimi flomastri ...

Za adventni koledar sem začela zbirati papirnate tulce in ker kar ni in ni bilo prave ideje, sem načrte opustila, tulce pa vseeno shanila oziroma nadaljevala z zbiranjem. Z nekaj trakovi pleskarskega lepilnega traku sem prilepila tri tulce, spodaj pa postavila posodo s cofki. D-ju je bil zgornji tulec odveč in sem ga kmalu zatem odstranila. Dejavnost, na katero me je opomnilo brskanje tukaj (klik za še par predlogov) sem pred dvema letoma ponudila tudi P-ju. Zdaj mu je bila bolj všeč in načrtujem izgradnjo sistema tulcev čez celo stranico našega velikega hladilnika oziroma do najvišje višine še dosegljive P-ju. Podobno dejavnost pa smo pri nas že imeli ...

Slučajno (ja, tudi to se zgodi) sem imela pripravljeno sveže igralno testo brez dodatkov barvil. In sva poskusila tudi midva .  Sol mu je všeč, kaj naj rečem, bova še malo počakala :)