Zdaj, ko so bolj ko ne vse prispele do naslovnikov jih lahko pokažem, a ne ;) Ko sem razmišljala, kako bi se lotili voščilnic, sem najprej razmišljala o motivu, ki sem ga želela čim bolj približati bistvu (božiča), seveda pa sem želela tudi, da pri izdelavi sodelujeta oba fanta. Pripravila sem nekaj temno modrih kartic, ki jih niti nisem štela (oziroma nisem štela vseh, katerim smo nameravali pisati), kasneje, tekom izdelave, pa na plan potegnila še dva večja kosa šeleshamra. D je/naj bi z rumeno tempera barvo narisal zvezde. Malo si je pomagal tudi s palčko za ušesa (na katero sem pomislila žal šele proti koncu). Pustili smo, da se je zvezdnato nebo posušilo (jaz pa sem iz večjih šeleshamrov izrezala kartice). Naslednji dan sem P-ju razložila, kakšno delo imava. Pripravila sem mu doma izdelano štempiljko z motivom zvezde repatice (kos lesa in moos gume). Na vsako od kartic je odtisnil po eno zvezdo (še vedno/spet rumena tempera). Odtis sva takoj posula z bleščicami. Kar malo preveč n
Tudi letos smo se odločili za zelo majhno a živo božično drevesce. Okraski zanj so morali biti zelo lahki. Kosmate žičke (Tedi) smo narezali na manjše kose (približno na tretjine) in nanje nanizali po dve leseni perlici (Antus, mešane). Naredila sem kaveljček spodaj in enega zgoraj ali pa sem oblikovala obroček. Gotove okraske smo skupaj obesili. Še presvetljena fotografija drevesca za boljšo predstavo o okraskih in ostanki adventnega venčka.
No, ja, seveda spimo, ampak tudi delamo ...
Kinetični pesem sem po tujih blogih ogledovala kar nekaj časa. Ko sem ga našla pri nas , sem ga nemudoma naročila. Počakal je na Miklavža, od takrat je redno v uporabi. Všeč nam je, posnetki ne lažejo ;) Le poskušamo se držati tega, da ostane v posodi. Ni sipek niti ga ni težko pospravljati (se lepo sprime skupaj), ampak če pade na tla in se hodi po njem ... mivka je le mivka.
Nova podlaga (prt) me je končno prignala k temu, da sem tempera barve po dolgem času potegnila iz škatle. Prileglo se je, vsem.
Uf, saj kar ne vem, kako naj se spet lotim objave :-P Predpasnikov imamo pri nas doma kar nekaj, a jih žal veliko premalo uporabljamo. In če bi jih več, bi izdelala malo drugačne od teh, ki jih imamo. Pa se mi je ponudila priložnost oziroma prijetna dolžnost, da pomagam Miklavžu in realiziram idejo (po pomoti celo dvakrat :-P ). Želela sem izdelati predpasnik iz malo debelejšega, težjega blaga, ki se ne bi mečkalo in ne vpilo vsake kaplje vode ter z dolgim ježkom za fiksiranje, ki se ne bi sam od sebe odpenjal. Preden se lotim navodil, pa bi rada opozorila, da sem strašno lena za krojenje, likanje in podobne postopke, kar se pozna pri linijah in asimetriji, seveda pa ne vpliva na funkcionalnost. Vzela sem enega od predpasnikov, ki jih imamo in ga "pribuckala" na blago. Izrezala sem blago približno en centimeter od roba predpasnika in to ponovila še trikrat (delala sem dva predpasnika hkrati), enkrat iz "kokoškastega" blaga in dvakrat iz navadnega belega bomba
