-->

Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Škatla za prepoznavanje stalnosti predmeta

Škatla za prepoznavanje stalnosti predmeta

O D-ju zadnje čase malo manj pišem. Košare zakladov smo pospravili, ko je postal suvereno mobilen v prostoru, saj si igrače in ostale predmete za raziskovanje najde sam, ko kobaca naokoli. Bratove igrače so tako ali tako najbolj zanimive, sploh, če so ravno takrat (oh, kakšno naključje!) v uporabi. In slednje pravilo velja za oba. Škatlo za prepoznavanje stalnosti predmeta (tako, kot se jo vidi na prvi/spodnji sliki) sem naredila že za P-ja. Škatla z dvema odprtinama prilepljena na lepenko, ki lepo pade v pladenj. Ni ga pritegnila.  Nekaj  mi je manjkalo,  nekaj  me je motilo ... Kaj je sploh stalnost predmeta? Otrok pri starosti 9, 10 mesecev začenja razumeti, da stvari obstajajo kljub temu, da jih tisti trenutek ne vidi oziroma kako drugače zaznava. S tako  (ali podobno)  škatlo lahko ponavlja in raziskuje izginjanje in pojavljanje predmeta v nedogled. Tako kot na primer ta deklica na (slovenskem) posnetku: Otrok pri delu s tem materialom krepi koordinacijo oko-roka, ko

Čokoladni keksi polnjeni z belo čokolado

Čokoladni keksi polnjeni z belo čokolado

Tole so naši skoraj najboljši. Najboljši so bolj zahtevni za izdelavo, zato je pa kakšen od teh skoraj vedno v hladilniku. Kadar jih delava skupaj s P-jem (po navadi mi razbije jajca in potem hitro odide), poskušam vse sestavine vnaprej stehtati, da gre hitreje. Tokrat mi je res pomagal. Ker sem imela pravočasno nalomljeno čokolado, je le-to nosil v usta namesto testa oziroma posameznih sestavin. Oblikoval pa je tudi nekaj piškotov. Gre za recept Jamieja Oliverja, ki sem ga (seveda ;) ) malce priredila. Čokoladni keksi,  polnjeni  z mehko čokolado 140 g masla 140 g sladkorja 2 jajci 250 g bele moke 1/4 vrečke pecilnega praška 30 g kakava v prahu Iz sestavin zamesimo testo in damo za nekaj časa v hladilnik, ali pa tudi ne, če se mudi (bolje je, če se uleži, seveda). Iz testa naredimo kroglico, ki jo sploščimo med dlanmi, na testo položimo košček čokolade in ga zavijemo. Pečemo 10 minut na 180 °C. Jamie uporablja samo rumenjake, meni pa je presuho in u

Sprejemam in spreminjam

Sprejemam in spreminjam

Ker ne sme iti mimo ... Dr. Aleksander Zadel o sprejemanju in spreminjanju ... O vsem ... Predavanje se začne tam okoli 12. minute .

Mehka ropotuljica

Mehka ropotuljica

Fanta imata oziroma sta imela dve kvačkani ropotulji polnjeni s kraguljči, D-ju pa sem naredila tudi  verigo . Doma narejene igrače so se izkazale za odlične, saj sem jih po potrebi (=redno) prala in sušila skupaj z oblačili. Pred parimi meseci (se pravi, da tudi za D-ja ni bilo več aktualno) sem odkrila tele ropotulje . Všeč mi je ideja, izvedba pa malo manj (glej spodnje robove). Odločila sem se, da ob prvi priložnosti poskusim narediti lepšo. Za dojenčico, za katero komaj čakam, da jo spoznam, sem naredila ropotuljo, ki se ujema z njenimi pleničkami .  Kos blaga sem prepognila (lice na lice) in zašila zgornji in spodnji konec ter del stranice, na sredini pa sem pustila luknjo, skozi katero sem blago obrnila in polnila s poliesterskim polnilom in nekaj kraguljčki. Blago se precej cefra in ker ne bo šla samo v roke ampak tudi v usta, je skriti šiv postal "skriti". Škoda, da sem morala šivati ravno pri vzorcu, na beli podlagi se ne vidi toliko. Dolga je za m

Pomivanje oken

Pomivanje oken

Med pripravljanjem in (pre)urejanjem P-jevih polic s pripomočki za skrb zase in dom, ki mi že nekaj časa ne dajo miru, sem se spomnila na to simpatično in čisto delo s katerim sem se pred dvema letoma srečala na Programu za otroke in starše, kamor smo radi hodili. Pobrskala sem za pripomočki, počakala na primerem čas in mu pokazala, kako lahko sam očisti okna. Prvič, res prvič je (z rokami na stegnih, mojem navodilu po trenutnem navdihu) počakal, da sem predstavitev izvedla do konca (bravo!). Najraje je seveda šprical.  Delo z brisalcem je bilo nemogoče ujeti na spodobno fotografijo.  V vedru brisača, pršilka in brisalec za tuš.

Prenašanja vode z veliko kapalko

Prenašanja vode z veliko kapalko

Veliko kapalko sem že dolgo neuspešno iskala. Malo bolj "otroško" kot sem si zamislila, sem našla tukaj . Kapalko sem mu ponudila že nekajkrat (npr. tu in tu ),  a nekako ni osvojil principa. S to je bilo veliko lažje in zabavno. 

Packanje s škrobnimi valjčki

Packanje s škrobnimi valjčki

Ja, tudi packat se da z njimi. P-ju sm jih ponudila in pokazala, kako jih lahko razvršča po barvah v pekač za mafine. Ponudila sem še pinceto. Ampak izkazalo se je, da že pozna to čudo iz krompirjevega škroba obarvano z barvami za živila in želel je več. Vedel je, da je treba zmočit in se potem vse skupaj sprime. No, jaz sem jih imela prvič v rokah (mu še nisem nameravala ponudit, pa je prestregel poštarja s paketom) in se mi je zdelo, da bi bilo sestavljanje pretežko oziroma nezanimivo za P-ja. Tako sva poskusila barvat. V kompletu je bil tudi nastavek za barvanje ("stožčast tulec", če sploh lahko tako rečem) ampak je narejen za večje oziroma spretnejše roke, saj je treba z enim prstom držati (tiščati) škrobnji valjček, da ne pobegne iz tulca. Potem se je seveda dokopal še do priloženega nožka (noži so zakon) in paličic. Močil je, tlačil, "žagal", barval, jaz pa sem škrobne valjčke lovila pred D-jem. 

Kača za učenje zapenjanja gumbov

Kača za učenje zapenjanja gumbov

Na trakec (priporočam, da je širši kot moj, saj bi na ta način lahko omilili drsenje filca) sem prišila gumb, iz filca pa izrezala krpice v katere sem zarezala "gumbnice" - luknje v velikosti gumba oziroma malo večje. P-ju je šlo presenetljivo dobro (te je nagumbkal sam, pa se takih stvari sicer ne loti prav rad), nato pa je premaknil kačo in krpice so spolzele dol. Seveda ga je ob tem minilo. Na konec sem privezala eno od krpic, nato je nataknil še eno in šel lovit ribe :)

Hi, konjiček - ?

Hi, konjiček - ?

P-ju sem že kar nekaj časa nazaj kupila knjigo Hi, konjiček, Anice Černejeve (izšla je 2011). Mi je bilo čudno zakaj tak naslov, ko pa ni notri pesmi s tem naslovom. Konjiček sicer je bil, ilustracija, pesmi pa ne. No, pa sem ugotovila, da pesem enostavno manjka in te dni, da manjka še ena. Zbirko sem poiskala na Wikiviru in dopolnila manjkajoče strani. Sem pa kar malo presenečena, tole se mi niti ne zdi tako majhen tiskarski škrat (+nekje je še ena beseda preveč).

Barve in odtenki

Barve in odtenki

"Mama, ti si take barve kot čaj," mi je P povedal pri zajtrku. Ob turobnem vremenu in ne ravno svetli jedilnici ni bil daleč. Seveda ni mislil mene ampak mojo vijolično jopo :) To je potem primerjal še s kabino njegovega kamiona, pa si je premislil, ko sem prišla bližje. Kasneje je kabini približal tudi rdeče lego kocke in zadovoljno ugotavljal, da to pa je vse rdeče. Kot bi vedel, kaj sem pripravljala prejšnji večer ... Tole sem imela v mislih že kaj nekaj časa, ampak sem očitno, poleg pobude, čakala tudi na opomin-e ( prvi , drugi , klik na oba prosim).  Ker nimam testnih trakov za barve, sem si odprla "Drawing" dokument na Google Drive-u, naredila nekaj pravokotnikov in jih obarvala v zaporedne barve iz barvne palete. Potem sem tiskala (no, ne jaz, hvala :) ), rezala, lepila, plastificirala in še malo rezala. Pri zeleni sem zamočila, saj sem seštevala hruške in jabolka (=pravokotnik ni kvadrat in ni vseeno kako ga obrneš, šola za naslednjič). In kakor ne

Pomočnik v kuhinji

Pomočnik v kuhinji

P mi je pomagal v kuhinji (tokrat resno), skupaj sva rezala cvetačo za juho. Vmes me je D rabil zase in P-ja sem pustila samega v kuhinji z nekaj cvetki cvetače, ki jih je bilo treba narezati na manjše koščke. Ko sem prišla nazaj, je že odvil preostanek glave in jo z valovitim nožkom zelo iznajdljivo rezal. Je rekel, da je zmanjkalo in da je potem vzel še zelje :) On je bil zadovoljen, meni je ostala juha še za večerjo, cvetača pa ima posebno in zelo pravilno oblikovano frizuro :)  No, do jutri ...

Barve za živila/Končno spet tabla

Barve za živila/Končno spet tabla

Najpogosteje P-ju ponudim primarne barve, saj iz njih lahko (po naključju, da ne bo pomote) nameša vse ostale, pa tudi najlažje mi jih je direkt, brez mešanja in iskanja pravih odtenkov, iztisniti v lonček. Pred časom sem kupila jedilne barve (močnejše od tistih, ki se jih dobi v supermarketih). Seveda v primarnih barvah :) Namešala pa sem tudi vijolično in oranžno, saj sem za spremembo želela ponuditi barve, ki so si blizu na barvni lestvici. Pripravila sem jih že večer prej, saj so barve v želatini in je bilo potrebnega kar nekaj mešanja, da so se povsem raztopile.  Table pa res že lep čas nismo uporabljali ... Prva. Prosil je za večji papir in ga dobil. Zeleno dobiš, če čopičev ne vračaš nazaj v prave kozarčke, očitno. Že malo pomešane, pa se bodo kljub temu vrnile nazaj na tablo.

Škatlesozakon

Škatlesozakon

Že nekaj časa čakam na pravo škatlo. Dovolj široko in dolgo za skorajtriletnika in dovolj visoko, da bi se jo dalo porisat po stranicah. Imela sem samo dovolj široko in dolgo a nizko škatlo. Po parih tednih pa mi kapne na pamet, da bi jo pa vseeno lahko povečala in "pokrov" spremenila v podaljšek stranic. Dodala sem flomastre, ki se sperejo iz oblačil (in baje vsega) in P-ja.  Našla sem še eno manjšo, ki tudi ni ostala "čista". Škatli sta bili hiška v katero se je komaj cel zvlekel (kljub odprtim "vratom"), garaža in bosta najbrž še kaj. Na fotografijah se niti ne vidi, kako na gosto sta pravzaprav porisani. Res je užival. Kakšno res veliko bi še rabili ...

xxxx
aaaa Arhiv spletnega dnevnika

Follow @zogice.in.kravate