žogice in kravate

Veliko jamram, res veliko. Vedno je kaj narobe : "Ne spi", "začel se je zbujat", "gotovo zobje", "ne mara vozička" ... In potem v dvoje: "Zbuja ga", "ne spi več", "njun ritem se povsem izključuje", "ne zna se igrat sam", "jemlje mu stvari", "grobo mu izkazuje svojo ljubezen", "vleče ga", "sedi na njem", "samo razmetava", "naporen je", "težko je z obema", "ne uspem..." ... in moja najljubša oziroma naš evergreen - "ne je, ne sprejme žlice in ne odpira ust". Med temi vrsticami piše marsikaj, nič pa se ne nanaša na fanta, ampak na njuno mamo. Je res treba?

Če bi imela hči, bi bila roza "košara" najbrž ena izmed prvih, saj bi lažje nabrala predmete. Res sem si želela uporabiti tudi to posodo. Prav tako imam v atriju in jo uporabljamo za vajo vsakdanjega življenja - umivanje rok. Je ravno prave velikosti (no ja, malenkost večje se tudi ne bi branila) in ima ročaja (!). In ne, res ni bilo druge barve :) Všeč je tudi D-ju, saj glasno zaropota, ko udarja po njej. Zobna ščetka, dva lončka iz stolpa za sestavljanje, vrvica, dokolenka, plastično jajce, sponka za vrečke in pokrov posodice za milo v roza posodi. Zelo mu je všeč tudi vrvica. Oh, ko bi vedel, kako je bila meni všeč jopa, kateri je nekoč pripadala ...

Obesili smo jo :) Za udarjenje in za grizenje. Zobje pač morajo ven.  Takanne žoga in kraguljček privezana na elastiki.

Našla sem še en bolj kot ne zapuščen blog . Avtorica predlaga n ekaj stvari, ki jih lahko dojenčku ponudimo v: ... desetem mesecu  (gred za dviganje/vstajanje/postavljanje na noge/hojo ob opori, stopnice, škatla (kot za robčke) s krpicami blaga, ki jo lahko praznijo, učna ura v treh stopnjah (to je -> pokaži mi -> kaj je to), skrivanje in odkrivanje (predmetov) ). ... devetem mesecu (cilinder za palmarni prijem ali jajce s kelihom, sestavljanka z zatičem (samo ena oblika, krog), škatla stalnosti predmeta, skrivnostna škatla ali glasbeno skrinjica s prosojno stranico, da lahko vidi). ... osmem mesecu  ( Takanne žoga , košara z različnimi žogami, boben z mehko opno, ki ga ima otrok lahko na tleh, zvočni in barvni kozarčki/stekleničke ( tudi ), košara s koščki različnih vrst tkanin). ... sedmem mesecu  (igrače/predmeti, ki omogočijo otroku, da jih daje ven in notri (npr. vedro in žogica), košara zakladov , mehke kocke, hrana (skupaj z vso opremo in pripomočki: otrokovo mizo

Ta je bolj iz kategorije "kadar mačke ni doma, miši plešejo". D-ju sem pripravila tri ogledala. Dvojno zložljivo, malo pravokotno in veliko dvojno na podstavku. Slednji je P-jev iz kopalnice in bolje, da ga vrnem, preden pride iz vrtca :)

Obroček iz stožca za sestavljanje (PlanToys), grozdje iz lesa, pokrovček, slamica, plastično jajce in zadrga, ki že leta željno čaka na mojo jopo ... Pogosto pozabim. Ideje so iz bloga Counting Coconuts .

Škatla, ki se že nekaj časa valja po naši dnevni sobi je bila že pošteno zmahana, zato ni doživela preobrazbe v štedilnik , ampak je postala pokrajna. Pokrajna po kateri tečeta železnica in široka cesta. pokrajina, kjer se infrastruktura spreminja ves čas; mostovi, tuneli, hiše ...  celo cesta postane kdaj železnica. Pisane kocke, naravne "kocke" , mavrica Različne stavbe s strehami, vlak s tovorom, avtomobila, lesene figure (in mavrica od zgoraj) Sposodi si tudi D-jeve mehke kocke . Ena boljših idej zadnje čase.

P-ja poskušam spodbujati k samostojnosti kolikor se da (velika stvar zame). Zajtrk si postreže skoraj sam. Manjkale so samo še doze za njegove žitarice. (Ja, če rečem Čokolešniku žitarice, se počutim bolje :-P ) Doze so iz Kik-a. Manjši sta originalno namenjeni začimbam, večjo pa sem vzela za vsak slučaj, če bi bili premajhni. Lepo se odpirajo in zapirajo ter so dovolj majhne za otroške roke. Zadovoljni z nakupom.

P je kot dojenček dobil mehke kocke (s stranico okoli 8cm), ki jih nikoli nismo zares uporabljali. Imeli smo jih v spalnici in P jih je dobil, če se je prehitro zbudil (po mnenju njegovih staršev, ne ure :) ). Ponudila sem jih D-ju, kar tako, a fant jih obožuje. Rad podira stolpe, rad jih uporablja kot grizalo, rad jih ogleduje in razmetava. So zoprno plastične, niso lepe so pa tudi uporabne in priljubljene. Seveda sem našla boljše. V kompletu navodil za izdelavo dojenčkove verige , so tudi te lepe kocke . Make it and love it Še dobro, da nisem imela polnila, sicer bi šla še kakšna noč. Nekoč pa, nekoč ... :)

Steklenega, seveda. Opogumila sem se in D-ju pri starosti 7,5m ponudila steklen kozarec. Tako, v roke. Fotografije niso najbolj reprezentativne, že te so bile posnete z veliko truda (hitro gre to). Sprva, ko smo začeli dajati hrano (pri 6m) in s tem vodo v kozarcu, je veliko udarjal pred seboj. Veliko in močno. Poskusila sem s plastičnim kozarcem, pa so bili njegovi gibi še prehitri in ne dovolj koordinirani. Zdaj (ali pa mogoče že prej, hm?) je bil pravi čas. Seveda poliva, vendar se večina vode izgubi na poti kozarca od ust nazaj na mizo, ne pri ustih, kot takrat, ko mu kozarec držimo. Bistveno lepše pije, ne grize v kozarec, ne hlasta za vodo kot kakšen kuža. Na koncu ga vseeno še obrne in pogrizlja dno :)

Pediped . So popolni čevlji* . Res. Tudi za normalna-ožja stopala. Začeli so jih umikati iz moje priljubljene spletne trgovine , druga, tudi fizična pa ima res slabo izbiro. Presenečena sem ugotovila, da jih pošiljajo tudi po Evropi in za stroške poštnine primerljive tistim po Sloveniji (3,95 € , tri pare pošljejo zastonj). Ob nakupu pa dobiš še kodo za 5% popust pri naslednjem nakupu. Čevlji so dostavljeni še v istem tednu (2-5 dni). Številko izberem tako, da obrišem in izmerim velikost (obremenjenega) stopala in poškilim k Mali maši . Vzamem čevlje, ki so do 12mm večji od noge. Do sedaj še nisem bila razočarana, sem pa v fizični trgovini (ob pomerjanju) kupila troje čevlje (no, pa še kakšne gumijaste škornje), pa še to so bili eni Pedipedovi. In kaj pravi P? Všeč so mu, kot vedno ... *  Čeveljček  mora v prvi vrsti biti  dovolj velik . To ugotovimo tako, da otroku čeveljček obujemo in ko prenese težo na tisto nogo, mora biti še vedno malo prostora spredaj

D-jevo zanimanje in moje ideje gredo počasi h koncu. Kljub temu ... Krpa za povijanje iz bambusovega muslina , kuhinjski čopič ( tokrat brez ročaja), lesen vijak, lij, krogla, senzorična steklenička "morje" , posodica za shranjevanje hrane v obliki avtomobila brez pokrova ter steklenička-ropotulja z majhnimi cofki in gumicami Dobro se že plazi, sploh, če opazi kaj zelo zanimivega. Košare zato nimajo več takega pomena, me pa še vedno rešujejo, ko potrebujem kakšno minuto za kaj drugega. Zelo so mu všeč tudi skrivalnice s krpo.

O doma narejenem plastelinu sem že pisala (na povezavi najdete tudi recept) . Tokrat sem poleg ponudila nekaj perja, kasneje pa še jajce. V knjigi o kmetiji  je fotografija prereza kokošjega jajca s precej razvitim piščancem (predzadnja fotografija, desna stran, sredina zgoraj). Pred dnevi jo je ogledoval z velikim zanimanjem, zato sem mislila, da bi naredila nekaj podobnega. Peresa mu niso bila tako všeč, saj imajo malo premehek osrednji del in jih ni tako zelo enostavno zapičiti. Bova morala poiskati kokošja (ali pa počakati na naslednji roparski pohod lisice). Jajce je zbudilo več zanimanja. Ko se ga je naveličal polniti s plastelinom, si je šel po orodje in ga pojedel. Precej dobesedno. Prinesel si je dva krožnika ter vilice in nož iz svojega predala. Razložil je, da reže piščanca, da kuha. Res se je zabaval, mene pa je ob njegovi odkriti krvoločnosti malo stisnilo pri srcu. Očitno moj sin ne deli mnenja z dečkom, katerega video je obkrožil svet  :)

Iz enega od mojih nabiralniško-nakupovalnih pohodov (ko kupujem stvari katere mi bodo "enkrat" prišle prav za otroka. V bistvu se vedno izkaže, da vse pride prav) sem prinesla okrogle nalepke ter jih dala na čakanje. Ko sem jih videla pri Montessori doma , mi je bilo jasno, da sem pozabila nanje. Tudi naše so iz Mullerja. So posamično nalepljene na povoščen papir in ne zgolj izrezane, zato jih ni težko odlepiti. Kmalu je ugotovil, da so podobne obližem Te dni jih je našel sam. Tiste, katere uporabljamo za označevanje hrane pred zamrzovanjem. Na njegovo prošnjo sem mu dala papir, izbrala pa sem barvnega. Lepil je eno na drugo, jaz pa sem naredila napako in mu rekla, naj jih oziroma da jih lahko razporedi (še) po celem papirju. Prestavil je nalepljene, zaključil in ni se več vrnil. Nimam pojma, zakaj je to zletelo iz mene ...

Rumena košara, rumeni zakladi. Tudi pri tej se kar nisem mogla ustaviti. Lij, lesena kroglica, moški del vijaka, krpica-rokavička za brisanje mize, ropotulja s koruznimi kosmiči, pokrovček jogurta, navijalka, modelček za ameriške palačinke/jajca in skokica Res mi je všeč.  Očitno tudi P-ju. Ko jo je zjutraj našel, je njene sestavne dele raznesel po celem stanovanju. Najbolj ponosna sem na ropotuljo, ki sem jo naredila iz lončka za začimbe in koruznih kosmičev. Vse odprtine sem zalepila s silikonom, potem pa seveda takoj navdušeno potresla z njo. Rezultat nepremišljenega dejanja je nekaj na pokrov prilepljenih kosmičev. Bilo bi lepše, če bi kosmiči padli skupaj z ostalimi, tako pa delujejo kot blažilec. Kosmiči ne udarjajo ob plastičen pokrov ampak samo nežno šumijo pri udarjanju ob steklo in drug ob drugega.

P, kot večina otrok, obožuje škatle. Trenutno imamo dve močni in veliki. Večja je običajno hiša, skrivališče ali ladja, manjšo jaz uporabim za kuhinjsko mizo  ( in tukaj ), sicer pa rada postane tudi kosilnica, dim(nik) ali kaj podobnega. Pred časom sem naletela na blog arhitekta in očeta z (upravičenim) vzdevkom Cardboard Dad . Blog je pisan v cirilici (ne vem kakšne narodnosti je omenjeni oče) in zato bolj primeren za ogled kot branje. Izdelki na fotografijah so ... uau! Priporočam prelet, res. Navdušila me je preprostost in simpatičnost njegovega štedilnika . Nikoli ne bi pomislila, da je lepenka iz "druge strani" lepša in zato bolj uporabna, da se da montirati police ... Štedilnik iz lepenke Priporočam še ogled njegove  galerije igrač iz lepenke . Mislim, da bom odslej vsaj trikrat premislila preden bom zavrgla vsak košček lepenke.

P-ju vsake toliko ponudim različna glasbila. Električne klaviature s pretečenim rokom uporabe, košaro z nekaj malimi inštrumentki, diatonične zvončke (metalofon). Slednje mu običajno spremenim v pentatonične (moji zvončki so od c1 do 2, torej odstranim f1 in 2 ter h). Anhemitonska pentatonika je lestvica petih stopenj med katerimi ni poltonov (an-brez, hemi-pol) ampak samo celi toni oziroma ton in pol. V tej lestvici je Mira Voglar napisala pesmico Živalski raj. Čar pentatonike je v tem, da je slišati lepo ne glede na to po katerih ploščicah udarjamo. Vse se sliši skladno, vse je prijetno. Idealno za prva glasbena ustvarjanja. Kaj je pomembno pri glasbilih? To, da so prava, (in) da zvenijo tako, kot morajo (=ne "fouš"). Želim si več (boljših) glasbil za fanta. Počasi ...

Predstavitev Kateheze dobrega pastirja »Pomagaj mi, da se sam približam Bogu.« Kateheza Dobrega Pastirja (KDP) je predlog verske vzgoje otrok od treh let, ki temelji na pedagogiki Montessori. Želi ustvarjati in spodbujati »izročilo« prostora imenovanega atrij, v katerem otroci lahko poslušajo, poglabljajo in praznujejo najbolj bistvene skrivnosti krščanske vere, kakor so razodete v Svetem pismu in liturgiji. Dr. Sofija Cavaletti in Gianna Gobbi sta leta 1954 razvili program kateheze, ki se razširja po svetu in ga s prilagoditvami uporabljajo različna krščanska izročila. Pri opazovanju otrok je bilo ugotovljeno, da že od najzgodnejših let željno iščejo religiozno izkušnjo in najdejo v njej izpolnitev, samo če se jim pomaga, da zaživijo to izkušnjo v njeni najglobljih, najbolj bistvenih prvinah, medtem ko zavračajo kakršne koli »otročje« prizvoke. Ko so ti pogoji prisotni, otrok živi svoj odnos z Bogom v navdušujočem začudenju in globokem veselju, ki jim prinaša mir, v

Oranžna zato, ker imamo olje oljne ogrščice (="oljna repica"), ki sem ga želela porabiti za stekleničko. Ko sem začela, sem skoraj obupala. Kje pa imamo kaj oranžnega?! Kot vedno se je na koncu izkazalo, da bi lahko napolnila še kakšno košaro s tem imenom. Predmete sem zložila v pehar, saj se zaradi nižjih robov obnese bolje kot košara ( recimo tukaj in tukaj ). Senzorična steklenička, plastično jajce, obroček iz natikanke, ribs trakec, lesen korenček, še en lesen obroček, plastičen lonček za zlaganje in kozarček oranžnih perlic za nakit (oziroma v mojem primeru iz nakita) Rumeno in rdeče jedilno barvilo, bleščice in olje oljne ogrščice Zanimivo, tokrat so se bleščice pomešale v olje in ne v vodo, kot pri prejšnji, zeleni steklenički  kljub temu, da sem uporabila enako zaporedje (barvila, voda, bleščice, olje). Najbolj pa je všeč nama z možem :)

P-jeva kuhinja je doživela še eno levitev ( prvič , drugič , tretjič in četrtič ). Pred časom sem naredila čajne vrečke iz filca. Te so, za razliko od ostale hrane iz filca, ki je nastala kasneje, še lepljene in ne šivane. Nameravala sem narediti štiri enake, a sem si kasneje premislila in barve "papirčkov" uskladila s skodelicami. Poleg sem ponudila piškote - tiste za štetje in tiste, ki sem jih (strašnonahitro) naredila skupaj z vrečkami. Pa seveda dve skledici za razvrščanje in pinceta za motoriko, kako pa drugače! :) Vključila se je tudi zajemalka. Poleg čajnih vrečk in piškotov, pa sem ponudila še nekaj sadja, orodja (pinceto, žličko za sladkor, zajemalko), opreme (lonec, pripomočke za pomivanje, vrček, skodelice, sladkornico, sklede). In celo popoldne srkala najboljši čaj! :) Čajna kuhinja